Dostadning – švedski koncept čiščenja doma
V zadnjih dneh preteklega leta sem prebrala uspešnico Dostadning (oz. döstädning) – nežna umetnost švedskega čiščenja pred smrtjo. Knjiga uči, kako lahko v jeseni svojega življenja osvobodimo sebe in družinske člane navlake, ki smo jo ustvarili skozi leta ter s tem olajšamo življenje sebi in posledično najbližjim, ko nas več ne bo. Osebno knjige ne vidim le kot vodič za starejše. Lahko je odličen motivator za vse, ki sami želijo očistiti svoj dom, odpraviti navlako in poenostaviti življenje.
Knjige v slovenskem jeziku še nisem zasledila. Sama sem jo naročila preko spleta, in sicer v angleščini. Še danes se sprašujem, če slovenskega prevoda še ni, ker se je zataknilo že pri samem naslovu. V švedščini dö pomeni umreti in städning čiščenje. Torej smrt in čiščenje – ne zveni obetajoče. Danski hygge in lykke imata gotovo lepši prizvok, a dostadning je daleč od negativnega. Knjiga ni napisana kot klasičen priročnik s strani nekoga, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem nereda in organizacijo doma. Nasveti in zgodbe prihajajo s strani osebe, ki se je med 80 in 100 let starosti (kot pravi sama) lotila čiščenja svojega doma zaradi selitve.
Avtorica knjige Margareta Magnusson je rojena na Švedskem. Ni profesionalna organizatorka, a je v svojem življenju že večkrat opravila dostadning. Prvič se je lotila čiščenja doma svojih staršev, ko je umrla njena mama. Z leti je sledilo čiščenje po smrti očeta, nato tašče in nazadnje njenega moža. Nekje po 80. letu starosti se je odločila, da se bo preselila v manjše stanovanje. Hiša, v kateri je nekoč živela z možem in otroci, je zanjo postala prevelika. Prevelika prostorsko in prevelika kot obveznost. Novo stanovanje ni bilo dovolj prostorno za vse, kar so z leti nabrali v hiši, zato je sledilo čiščenje. Ob čiščenju lastnega doma je sočasno začela pisati knjigo in dostadning predstavila skozi svoje oči.
Med branjem knjige sem razmišljala kako dobro bi bilo, da bi knjigo prevedli tudi v slovenski jezik. V mislih sem imela mojo mamo, ki ne zna angleško, knjiga pa bi bila popolna ravno za nekoga njene starosti. Po mojih dosedanjih izkušnjah se starejši težje lotijo takšnega pospravljanja. Včasih za to obstajajo zdravstvene in fizične ovire, včasih pa za to preprosto ne najdejo energije in volje. Na koncu vse prepustijo svojim otrokom, nekateri pa so celo mnenja, da otrokom zapuščajo “zelo vredne stvari”.
Prvotna ideja koncepta dostadning je sorodnikom prihraniti mučno nalogo odločanja o tem, kaj obdržati in kaj zavreči po smrti. Po drugi strani pa si lahko s tem poenostavimo in polepšamo zadnjo tretjino našega življenja, ker energije in čas ne bomo več usmerjali v predmete, ki jih več ne potrebujemo. Nekaj nasvetov za dostadning sledi v naslednjih odstavkih.
Navlake ne moremo očistiti v 1 dnevu
Stvari, ki smo jih nabrali v celem življenju, ne moremo počistiti v nekaj dneh. Pisateljica je potrebovala skoraj leto dni, da je očistila, podarila in odstranila, kar ni več potrebovala. Proti koncu knjige je zapisala zanimiv stavek: “Bolj kot se posvečam čiščenju, bolj pogumna postajam”. Morda je na začetku vse delovalo kot veliko breme, a vsaka naslednja odločitev je z vajo postala lažja.
Začnemo z večjimi predmeti in oblačili, osebne predmete prihranimo za konec
Pri čiščenju doma začnemo s predmeti, kot so oblačila, posteljnina in kuhinjski predmeti. Prav tako je dobro, če lahko na začetku odstranimo/podarimo tudi večje kose pohištva, ki jih več ne potrebujemo. Za konec prihranimo zelo osebne stvari, kot so fotografije in pisma. Če se na prvem mestu lotimo razvrščanja osebnih stvari, lahko zgubimo voljo, to pa lahko proces čiščenja oteži, v najhujšem primeru celo ustavi.
Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti
Za nekatere predmete se lahko preprosto odločimo, če jih bomo obdržali ali ne. Tiste, ki jih potrebujemo vsak dan, ne bomo odstranili. Nekateri predmeti so morda že zelo obrabljeni ali celo pokvarjeni, zato se bomo z lahkoto ločili od njih. Vsake toliko pa bomo naleteli na predmet, pri katerem odločitev ne bo lahka. V takšnih trenutkih si moramo zastaviti naslednje vprašanje: “Bo kdo srečnejši, če to shranim?” Čarobna moč tega vprašanja je v tem, da se v družini začnemo iskreno pogovarjati o stvareh, ki nas resnično osrečujejo, vprašanje pa se delno navezuje tudi na naslednji nasvet.
Najbližjim napovemo, da se bomo lotili čiščenja
Ko svojim najbližjim napovemo, da bomo počistili dom in odstranili nepotrebno, se nekako zavežemo, da bomo to zares storili. Tako jih tudi sočasno obvestimo, da bomo določene predmete podarili, zato naj pravočasno povedo, če kaj posebnega želijo prejeti sami. Ne hranimo stvari, za katere le domnevamo, da jih bo nekdo želel. Ta nekdo mora sam jasno povedati, da si jih res želi.
Seznam pomembnih gesel in številk
Veliko stvari danes najdemo v digitalni obliki, za uporabo pa potrebujemo dostope in gesla. Najbližjim bomo prihranili veliko stresa in časa, če bomo na določenem mestu zbrali vsa pomembna gesla in številke, s katerimi bodo imeli omogočen dostop do pomembnih informacij in ljudi.
Nagrada za naš trud
Vsake toliko moramo sami nagraditi naš trud, npr. ko počistimo celo sobo ali kategorijo določenih predmetov. Nagradimo se seveda z izkušnjo in ne materialno. Privoščimo si večerjo v najljubši restavraciji s prijatelji, s kratkim izletom ali masažo, nikakor pa ne kupimo novo nepotrebno stvar. S čiščenjem smo začeli, da bi zmanjšali količino stvari, kajne?
Knjiga ima le nekaj več kot 100 strani, a vseeno lahko iz nje povzamemo, kako potrebno je dejansko čiščenje doma in odstranjevanje nepotrebnih predmetov, ki smo jih nabrali v vseh letih. Današnja življenjska doba je daljša, potrošništvo je šlo že preko meja, vse to pa pomeni, da naše domove polni veliko več stvari, kot tiste pred 50-imi leti. Dejstvo je, da večina teh stvari prinaša manj koristi kot skrbi. Dostadning omogoča, da naš vsakdan poteka nemoteno, sočasno pa predstavlja najboljšo dediščino, ki jo lahko pustimo za seboj. S tem olajšamo proces žalovanja za tiste, ki nas imajo radi.