Stare šolske potrebščine – kaj obdržimo in kaj ne?

Šolsko leto se je zaključilo in pregledati moramo stare šolske potrebščine. Nekateri vse zvezke odnesejo v zabojnik za papirnati odpad in se ne ozirajo več nazaj. Drugi shranijo vsak listek in kopičijo stvari v kletni shrambi ali v zgornjih omarah in na njih hitro pozabijo. Najboljša je pravzaprav vmesna pot. Obdržimo le tiste zvezke in knjige, ki jih bo otrok res potreboval v prihodnje (npr. gradivo za NPZ in maturo) in pisalne pripomočke, ki jih lahko uporablja še v naslednjem šolskem letu. Pa poglejmo posamična področja in katere stare šolske potrebščine je sploh smiselno obdržati.

Peresnica in njena vsebina

Iz peresnice zložimo vse potrebščine in preverimo njeno uporabnost. Če so elastike peresnice razrahljane/poškodovane, zadrga ne deluje, predali pa so izgubili svojo obliko, potem začnemo razmišljati o nakupu nove. Če je le-ta v dobrem stanju, jo lahko otrok uporablja še vsaj eno leto.

Pregledamo tudi vsebino peresnice. Morda bomo morali nadomestiti potrošni material, kot so radirke, šilčki, ravnila in brisalci, medtem ko škarje in šestila lahko uporabljamo več let. Manjše barvice odstranimo, večje pa dodamo domači zbirki in jih v bodoče potegnemo iz zaloge, če moramo kakšno nadomestiti med novim šolskim letom. Preverimo tudi uporabnost flomastrov, nalivnega peresa in drugih pisal. Kar ni več primerno, odvržemo v smeti in zapišemo na nakupovalni seznam. Tako za novo šolsko leto ne bomo kupovali stvari po nepotrebnem in ustvarjali odvečnih zalog.

Beležka in izkaznica za knjižnico

Ko med pospravljanjem šolskega gradiva hitimo, lahko hitro spregledamo in zavržemo kakšno pomembno stvar, kot je izkaznica za šolsko knjižnico, ki jo otrok uporablja skozi vsa leta. To skrbno pospravimo za september. Običajno šolarji izkaznico hranijo na notranji strani beležke, zato moramo biti pozorni, da le-to prehitro ne zavržemo. Če ima beležka izpolnjene le tri strani, te iztrgamo in obdržimo za naslednje šolsko leto. Beležke, ki so v večini zapolnjene, pregledamo. Uničimo strani z osebnimi podatki in  odvržemo v papirnati odpad.

Knjige in zvezki

Nekateri hranijo vse zvezke in knjige še leta in leta, čeprav večino teh ni potrebno obdržati. Obdržimo le tiste, ki jih bodo otroci morda potrebovali za NPZ, zaključne izpite in maturo (pa še to ne od 1. razreda dalje). Knjige in učbenike, ki so še uporabni, lahko podarimo ali celo prodamo. Včasih je dobro shraniti tudi gradivo za predmete, kjer znanje vsako leto nadgrajujemo (npr. matematika). Če kaj po nesreči prehitro zavržemo, lahko večino informacij danes najdemo na spletu. Pozorni moramo biti le na kredibilnost spletnih virov, ki podajajo prava dejstva in informacije.

Zvezki, ki niso zapolnjeni

Tisti zvezki, ki niso zapolnjeni niti do polovice, pridejo prav še v naslednjem letu. To so na primer zvezki za glasbo ali tuji jezik v nižjih razredih osnovne šole. Nekatere šole tudi same spodbujajo njihovo nadaljnjo uporabo, saj s tem ustvarjamo manj nepotrebnega odpada. Če je večina strani v zvezku popisanih, odstranimo le nepopisane liste in jih umestimo med t.i. šmirpapir. Ta je zelo dobrodošel v vrtcih in prvi triadi osnovne šole, zato povprašajte vzgojitelje in učitelje, če ga potrebujejo.

Spričevala in priznanja

Današnji otroci ob koncu šolskega leta prejmejo malo morje medalj in priznanj že samo za sodelovanje. V navalu vsega tega bistvo pravih dosežkov skoraj zbledi. Med vsemi prejetimi so najbolj pomembna spričevala in tista dokumentacija, ki jo bodo v bodoče potrebovali pri nadaljnjih vpisih ali kot referenco za druge stvari (npr. štipendija). Z ostalimi se lahko pohvalijo babicam in dedkom, morda kakšnega obdržijo za spomin, ni pa potrebno hraniti vsake posamične pohvale za sodelovanje.

Spričevala in referenčno dokumentacijo hranimo na posebnem mestu in jih vsako leto ob zaključku šolskega leta pregledamo in ponovno naredimo izbor najpomembnejših, S pridobivanjem izobrazbe se namreč te potrebe spreminjajo in z vsako novo stopnjo izobrazbe večina teh postane bolj sentimentalna dokumentacija, kot pa nujna.

Otroška umetniška dela

Ob koncu šolskega leta otroci domov prinesejo vrečo z vsemi umetniškimi deli, ki so jih ustvarili med urami likovne umetnosti. Tega je res veliko. Ker marsikateri starš to dojema sentimentalno, lahko te stvari hitro postanejo breme kopičenja. Če tudi pri vas težko naredite red na tem področju, preberite objavo Kako organizirati in razstaviti otroške umetnine. Spoznali boste, da sta cenjenje in hranjenje otroških umetnin dve različni stvari.

Prenos v digitalno obliko

Danes lahko stare šolske projekte in sentimentalne predmete shranimo tudi digitalno, zato kopičenje le-teh v papirnati obliki ni več potrebno. Morda nam bo skeniranje in fotografiranje vzelo nekaj časa, po drugi strani pa nas bo prav to spodbudilo, da se znebimo vsega nepotrebnega in postanemo bolj selektivni pri stvareh, ki resnično štejejo.