Zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo?

Obstaja veliko razlogov, zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo. Nekatere nakupovanje sprošča, druge skrbi, da bodo zamudili dobro ceno, zato raje hitro odprejo denarnico. Na dolgi rok pa nam vse te nepotrebne stvari prinašajo slabo voljo in občutek krivde. Seveda potrebujemo hrano, oblačila in veliko drugih stvari v življenju, a z današnjo potrošnjo ustvarjamo že zelo opazen in nepotreben višek. Dom postaja skladišče, na smetišču rastejo kupi nekvalitetnih zavrženih stvari, ceno pa seveda plačuje tudi okolje in mi z njim. Pa poglejmo nekaj razlogov, zakaj kupujemo preveč.

Nakup kot čustveni polnilec

Mnogi se zatečejo k nakupovanju, da bi obvladali ali zapolnili čustva. Morda nakupujete, ko vam je dolgčas, ko ste pod stresom, ko ste žalostni in bi radi sami sebe spravili v boljšo voljo. Vse to so napačni razlogi za potrošnjo. Če kupujemo nekaj le zato, da bi zapolnili neko vrzel v sebi, bomo na dolgi rok razočarani. Materialne stvari namreč ne nadomestijo čustev in ne odpravijo osebnih težav.

Dopamin in njegov kratkotrajen učinek

Ob nakupovanju se sprošča dopamin oziroma t.i. hormon nagrajevanja. Ta spodbuja užitek, dobro voljo in motivacijo. Zakaj bi torej to bilo slabo? Dopamin se sprošča tudi ob slabih navadah, kot so kajenje in prekomerno uživanje alkohola. To pomeni, da lahko deluje zasvajajoče. Zagotavlja le začasen naval užitka, zato nakupovanje kasneje velikokrat obžalujemo. Pri spletnem nakupu se dopamin lahko sprosti že, ko oddamo naročilo. Ker pa je njegov učinek kratkotrajen, nakup obžalujemo že ob prejemu in odpiranju paketa. Njegova kratkotrajnost je en od razlogov, zakaj napake tako radi ponavljamo.

Vpliv marketinga

Veliko ljudi meni, da oglaševanje nanje nima vpliva, a vsi smo že padli na tehnike, kot so 3 za ceno 2 in omejene zaloge po znižani ceni. Takšna prodaja potrošnike vodi k impulzivnemu nakupovanju. Za oglaševanje smo precej bolj dovzetni, kot menimo oziroma smo si pripravljeni priznati. Če kupimo nekaj, kar res uporabljamo in potrebujemo, smo z akcijskimi cenami lahko na boljšem. Če pa kupujemo stvari, ki jih pred zaznano prodajno akcijo nismo imeli namena kupiti, smo padli na „dobro ponudbo“ in podlegli strahu, da bomo kaj zamudili.

Materialne dobrine v preobleki statusa

Včasih kupujemo stvari zaradi družbenega statusa in občutka pripadnosti. Začne se običajno že v najstniških letih, ko moramo imeti določeno znamko oblačil in najnovejši pametni telefon. Kasneje sledi „pripadnost“ določenim znamkam dražjih predmetov Te stvari nam ne služijo, ker bi jih zares potrebovali – služijo nam kot družbena valuta. Na tem mestu se moramo vprašati, zakaj in koga želimo impresionirati.

Novosti in strah, da bomo kaj zamudili

Novi predmeti so vznemirljivi, medtem ko lahko domačnost starih nekatere vodi v dolgočasje. A tudi tukaj gre za zmotno iskanje sreče. Razmisliti moramo, zakaj vedno kupujemo stvari, ki so nove. Se primerjamo z drugimi in želimo biti med prvimi? Želimo s tem sami sebi dokazati, da nam gre dobro? Se bojimo, da zamujamo nekaj pomembnega, če nimamo najnovejše flaške za vodo? Pogosto zmotno verjamemo, da nas bo pridobivanje novega materialnega premoženja pripeljalo do dolgoročne sreče in boljše samopodobe.

Načrtujte svoje nakupe in vodite nakupovalni seznam. Če kupujete brez seznama, se ob vsakem nakupu zamislite, zakaj ta predmet kupujete. Ga res potrebujete ali je to spet le nekaj za dušo?

Če imate največje težave z zapravljanjem in kopičenjem na področju oblačil, potem ne spreglejte objave Kako prekinemo začarani krog kopičenja oblačil.