ORGANIZACIJA DOMA

Čiščenje navlake, 1. del

Pred časom sem na televiziji gledala oddajo o ljudeh, ki kopičijo stvari oz. navlako. Ne govorim o zbiranju znamk, starih plošč, lutk ipd. Ženska je doma shranjevala vsako živo in neživo stvar. Njen najstniški sin se je pri 14 letih moral odseliti k teti, ker je njegova mama že tako zapolnila hišo, da je to škodovalo njegovemu zdravju. Še leta in leta je kopičila stvari. Verjela je namreč, da je vsak predmet nekaj vreden in preprosto ni želela ničesar zavreči.

Med snemanjem oddaje je bila že v fazi, ko je po soseski prebirala sosedove smeti in iz smetnjaka nosila stvari domov. Kopičila jih je sredi dnevne sobe, kuhinja je bila le še odlagališče, kopalnica je bila nerazpoznavna. Edini del hiše, ki ga še ni popolnoma prevzela navlaka, je bila postelja (in še to le njena polovica).

Ženska je domov pripeljala tudi kakšno žival. Imela je tri mačke, a so sčasoma pobegnile. V bistvu so mačke bile v hiši cel čas. Po odmetavanju navlake so našli tri strohnela mačja trupla. Uboge živali so umrle pod težo predmetov in umazanije.

V Ameriki ta pojav že nekaj časa preučujejo. Imenujejo ga »Hoarding«, ki pa v prevodu pomeni kopičenje. Pri nas poznamo izraz hrčkanje. Na prvi pogled je to simpatična beseda, ki morda koga spominja na intimna nedeljska jutra. V resnici gre za zbiranje stvari, ki sčasoma postanejo navlaka. Hrček je žival, ki v svoje vrečke veselo tlači hrano in še kaj drugega. Tako ima vedno dovolj zalog. To njihovo navado dobro poznam. Ko sem bila majhna, sem imela hrčka. A to hrčkovo zbiranje niti do kolen ne seže tistim ljudem, ki obsesivno kopičijo stvari.

Če trenutno prebirate članek in ste prepričani, da sami niste hrček in še manj primer ženske, ki sem ga opisala v uvodu, potem ste vabljeni k prebiranju drugih objav na mojem blogu. Če pa ste v sebi prepoznali osebo, ki s težkim srcem zavrže stare in neuporabne stvari, pa toplo priporočam branje tega članka in tistih, ki še sledijo.

CD škatle5Si tudi vi želite dom kot iz škatlice?

Na srečo nihče od mojih znancev, prijateljev ali družinskih članov ne živi v takem neredu. Nikoli pa ne vemo, če so pred našim prihodom vso šaro pometali v shrambo, kopalnico ali najbližjo omaro. Večina ljudi ne kopiči stvari v bivalnih prostorih. Potuho jim dajejo klet, garaža, (ne)prazno podstrešje ali celo vrtna uta. Pomislite, koliko vaših sosedov kopiči stvari v garaži. Če je njihov avto večino časa parkiran pred garažnimi vrati, so možnosti velike. Vse te pomembne stvari v garaži morajo imeti izjemno visoko vrednost, kajne? To lahko samo predvidevam, glede na to, da sosed prepušča svojega jeklenega konjička (in vsi vemo, da smo v Sloveniji nanje izjemno navezani) na milost in nemilost toči. V bistvu pa ima malo katera od teh stvari kakšno vrednost, le ločiti se ne znamo od njih. Največkrat si rečemo:

  • to bo morda še enkrat prišlo prav,
  • za to sem pa veliko plačal/a,
  • to ima sentimentalno vrednost.

To bo še enkrat prišlo prav

Ta izjava predstavlja naš največji strah. Želimo se zavarovati pred pomanjkanjem, ki morda prihaja. Če boste le dovolj vztrajni, lahko to pomanjkanje tudi prikličete. Tako vsaj navajata Feng shui in zakon privlačnosti. V tem primeru stvari hranimo zaradi osebne negotovosti, finančne ali kakšne druge. Takšna navlaka daje lažen občutek udobja in varnosti. Te navade se najtežje znebimo. Ko pa enkrat le osvojimo ta proces in prevladamo nad navlako, je nagrada neprecenljiva.

Za to sem pa veliko plačal/a

V veliki meri prav finančni razlogi vplivajo na zbiranje navlake. Včasih hranimo oblačila neprimerne velikosti, ker smo za njih veliko odšteli. Premajhna oblačila hranimo, ker bomo tako motivirani za hujšanje. Kolikokrat pa to res deluje? Prevelika oblačila hranimo, ker jih bomo morda potrebovali v prihodnosti… Le kdo bi se rad v prihodnosti zredil?  Zavedati se moramo, da včerajšnja cena artikla ni primerljiva z današnjo vrednostjo predmeta. Če takih oblačil niste oblekli v zadnjih dveh letih, jih lahko predate naprej nekomu, ki bo za to zelo hvaležen.

To ima sentimentalno vrednost

Vsak spominek nam je všeč. Vsaka malenkost vašega pokojnega dedka ima sentimentalno vrednost. Pa jo ima res? Obrabljen stol, na katerem niti pes več ne želi počivati, nima vrednosti. Druga zgodba sta npr. žepna ura ali poročna slika. Pri predmetih, na katere smo čustveno navezani, moramo biti selektivni. Ohranimo lahko le tiste predmete, ki prikličejo lepe spomine in ne zasedajo našega prostora po nepotrebnem. V to rubriko uvrščam tudi darila in spominke bivših partnerjev. Ste se kdaj vprašali, zakaj se vse vaše  pretekle veze vrtijo po istem vzorcu? Morda zato ker še vedno hranite tisto plišasto darilo, ki ste ga prejeli od bivšega za vajino prvo Valentinovo. Podarite tega prikupnega plišastega levčka v dobrodelne namene kakšni otroški organizaciji in naredite prostor za pravega leva v svojem življenju :)

Navlaka je tiha, potuhnjena in deluje po zakonu privlačnosti. Začne se z malimi stvarmi, ki jih odlagamo na jutri, nekega dne pa se preprosto znajdemo pred velikim kupom, ki nas navdaja s strahom. Kje začeti? Do naslednje objave začnite s prvim predalom, polico ali omarico. Bodite neizprosni. Vsaka stvar, ki je ne marate ali je več ne uporabljate, naj roma v smeti ali pa najde dom pri nekomu, ki jo resnično potrebuje.

dnevni prostor2finalVse na svojem mestu

Včasih se takšnega čiščenja lotimo s prevelikim zagonom, zato že sedaj opozarjam, da ne zmečite vsega stran. Navlake ne čistimo z lopato. Sprva jo moramo razvrstiti. Naslednjič se bom razpisala o samem procesu čiščenja navlake, zato pripravite dve ali tri velike škatle za razvrščanje stvari in vrečke za smeti.

 

Delimo ideje: