Gospodinjska opravila in otroci
Pred kratkim sem brala o veliki napaki, ki jo delamo tudi dobri starši, in ta napaka je, da vse naredimo namesto otrok. Začne se s preprostimi opravili, kot je pospravljanje igrač. Kasneje to našo „dobronamerno“ navado razširimo še na področje drugih gospodinjskih opravil. Najpogostejši razlogi ali bolje rečeno izgovori za to pa so:
- Naj imajo svoje otroštvo.
- Če sam(a) opravim, bo hitreje.
- Oni naj poskrbijo za šolo, jaz pa bom za ostalo.
Žal jim s tem na dolgi rok jemljemo priložnost za oblikovanje pomembnih veščin, ki jih bodo potrebovali še skozi celo življenje. Pri tem ne mislim le na fizične veščine izvajanja teh monotonih nalog. Te namreč igrajo tudi pomembno vlogo pri oblikovanju njihovega značaja, delovne etike in prihodnjega uspeha.
Medtem ko je večina moje generacije odraščala z domačimi opravili, danes razmeroma malo staršev svoje otroke vključuje v dejavnosti, kot so pospravljanje, čiščenje in kuhanje. V eni izmed raziskav so starši razkrili, da le slaba tretjina njihovih otrok redno opravlja gospodinjska opravila, medtem ko je kar 82% teh staršev v otroštvu prispevalo svoj delež pri izvajanju domačih opravil. Stvari so se očitno spremenile.
Prednosti opravljanja gospodinjskih opravil v otroštvu
Z opravljanjem gospodinjskih opravil otroci krepijo svojo samozavest, delovno etiko ter občutek odgovornosti in pripadnosti. Prav tako spoznajo prednosti odloženega zadovoljstva, ki je pomembno za razvoj boljše samokontrole. Pa poglejmo bolj podrobno:
- Ko otroci osvojijo dodeljena gospodinjska opravila, začnejo sami sebe dojemati kot sposobne in s tem krepijo tudi samozavest.
- Gradijo boljšo delovno etiko, saj monotona opravila zahtevajo vztrajnost.
- Naučijo se, da imajo njihova dejanja tudi posledice. Če pozabijo pravočasno odložiti umazan dres v koš za perilo, oblačila ne bodo čista za naslednji trening.
- Otroci hrepenijo po občutku pripadnosti. Ko prispevajo svoj del, se počutijo pomembne in vključene.
- Odloženo zadovoljstvo pomaga otrokom razviti samokontrolo. Naučijo se upreti skušnjavi takojšnjega nagrajevanja in se posledično lažje osredotočijo na dolgoročne rezultate. Danes, ko je veliko materialnih stvari na voljo takoj, je to še kako pomembno za doseganje večjih ciljev.
Kdaj začeti?
Čim prej. Pravijo namreč, da je poučevanje 5-letnika lažje kot poučevanje 15-letnika. V mlajših letih so otroci bolj željni učenja in radi posnemajo druge, zato ni dobro predolgo odlašati. Z dodeljevanjem tovrstnih nalog jim dajemo priložnost, da izkusijo dosežke in občutijo pozitivno samozavest že v zgodnjih letih. Vedeli bodo, da lahko v družinskem krogu tudi oni prispevajo, začeli bodo skrbeti zase in osvojili pomembne življenjske veščine.
