Vodenje osebnih financ

Skoraj vsak od nas ima svoj sistem vodenja osebnih financ. Morda so to le izpiski kreditne kartice ali pa celo računi za mleko in kruh iz leta 2009, vsi imamo svoj sistem. Zgoraj omenjena primera morda ne pomenita dober sistem vodenja financ, a še vseeno sta sistem.

Sam namen vodenja izdatkov in prilivov ni ustvarjanje slabe vesti. Namen tega je načrtovanje prihodnjih navad in finančnih prihrankov.

Moja dobra prijateljica vsake toliko časa napove obdobje šparanja. V naslednjih mesecih bo mesečno prihranila 150 €, s katerimi bo čez nekaj časa poplačala del dolga ali limit in seveda lažje zadihala. V zadnjih letih so te odločitve ena za drugo propadale. Življenje prinese stvari, ki jih ne moremo načrtovati in tudi ona se jim ni mogla izogniti. Drugi razlog zakaj ni mogla prihraniti teh 150 € pa je lahko tudi v nepoznavanju lastnih potrošnih navad. Pomembno vprašanje je:

Ali res lahko planiramo mesečne prihranke, če ne poznamo svojih izdatkov?

Sama sem ugotovila, da ne. Velikokrat od sogovornikov dobim odgovor: »Porabim toliko kot zaslužim…« in s tem želijo zaključiti debato. Če jih povprašam, koliko mesečno porabijo za hrano, navedejo absurdno prenizek ali previsok znesek. V večini tega zneska ne poznajo in ne vedo zakaj že sredi meseca čakajo na naslednjo plačo. Danes so finančne zadeve še toliko bolj občutljiva zadeva in nikakor ne mislim pametovati tistemu, ki mora z minimalcem preživeti mesec. Kriza je udarila po vsakem od nas na svoj način in po nekaterih raziskavah naj bi začeli zapravljati bolj preudarno. A včasih v trgovinah nimam tega občutka.

Moj sistem vodenja osebnih financ

Sistem vodenja financ in predvsem izdatkov sem oblikovala kar nekaj časa. Začela sem s preprostim obrazcem, ki sem ga pripravila v Excelu. Na začetku sem imela v mislih le nekaj mesečno vodenje evidence stroškov, s katerim bi prepoznala svoje navade zapravljanja. Kasneje se je to razvilo v dolgoročno vodenje in načrtovanje financ.

mape za vhodne račune

Za lažje vodenje evidence sem si ustvarila tri vhodne mape, v katerih shranjujem vse račune, položnice in druge pomembne dokumente. V prvi mapi shranjujem prispele položnice, ki jih moram še plačati. Račune( iz trgovin, bencinskega servisa in podobno), ki so že plačani, shranjujem v drugi mapi. Tretjo (rezervno) mapo polnijo drugi pomembni dokumenti, ne nujno finančnega izvora.

Mape sem poimenovala:

  • računi,
  • položnice ,
  • razno.

Po takšnem ločevanju računov sem ugotovila, da potrebujem še eno mapo z razdelki. Dvakrat ali enkrat mesečno zavajam vse stroške v svojo Excel tabelo, nato pa v omenjeno mapo sortiram račune po kategorijah. Zadnji trije razdelki pripadajo starim računom zadnjih treh mesecev.

vložna mapa4

Splošnih računov ne shranjujem dlje kot za 3 mesece nazaj. Izjema so le tisti računi, ki jih bom morda potrebovala ob uveljavljanju garancije izdelkov. Pomembne položnice po plačilu shranim v registrator in jih po parih letih zavržem, ko jih več ne potrebujem.

Moj prvi obrazec za vodenje mesečnih stroškov je vseboval nekaj splošnih kategorij porabe (hrana, kozmetika, oblačila, avto,…). Zneske računov sem vnašala v obrazec in sčasoma ugotovila, da vsak drug mesec pride na vrsto kakšen izreden izdatek, kot so registracija in zavarovanje vozila, servisi, izravnava dohodnine, stroški dopusta… Posledično sem začela voditi evidenco tudi po kriterijih rednih in izrednih stroškov. Če navedem primer – redni stroški avtomobila so bencin, parkirnina in čiščenje, medtem ko so registracija, servisi in vinjeta izredni stroški, ki po naši denarnici udarijo le enkrat letno.

Dobra stran takšnega vodenja izdatkov je tudi zavajanje nekaterih stroškov v naprej. To so redni mesečni stroški, ki se vrednostno ne spreminjajo (dodatno zavarovanje, najemnina, internet…) in tisti stroški, ki jih lahko načrtujemo (regirstracija in zavarovanje avtomobila, dopust, ipd). Tako dobimo tudi bolj realno sliko o potencialnih prihrankih.

Če ste pripravljeni na manjši izziv, pričnite s shranjevanjem računov. V prihodnjih tednih bom pripravila obrazce, namenjene zavajanju mesečnih stroškov. S tem boste morda pri sebi odkrili določene navade, ki se jih do sedaj niste zavedali.

2 odziva na “Vodenje osebnih financ

  1. Andreja

    Ko sem prvič naletela na to spletno stran, mislim da sem jo v enem dahu celo prebrala :)
    Tudi sama sem precej organizirana oseba in se zelo najdem v teh zapisih. Bi pa vprašala kako se ti zdi smiselno shranjevati položnice za par let nazaj? vse za leto 2014 skupaj ali tudi ločeno po razdelkih (elektrika, komunala, najemnina…).
    Te mape z 12 razdelki so mi zelo simpatične, ne morem pa se odločiti ali bi mi bolj prav prišla velikosti A4 ali A5, glede na to da bi jo večinoma uporabljala za shranjevanje računov, kaj predlagaš? Se še beremo naprej. Lp

    1. Tadeja Avtor prispevka

      Naj se prvo zahvalim za pohvalo. Odkar sem začela pisati o tej moji “strasti”, sem prav prijetno presenečena o številnih bralcih, ki z menoj delite isto mnenje in podobne izkušnje :) Glede hranjenja računov pa naslednje – osebno shranjujem račune za elektriko, telefonijo, upravnika in podobno vsaj 2 leti. Trenutno jih shranjujem v večjem registratorju formata A4. Ločujem jih po razdelkih (elektrika posebej, snaga posebej, mobitel posebej, …), in sicer vsak razdelek z zadnjo plačano položnico ali računom na vrhu. To mi omogoča hitro preglednost.
      Mapo z 12 razdelki uporabljam za mesečne stroške, kot so računi za prehrano, kozmetiko in podobno. Meni odgovarja A4 format, predvsem zaradi tega, ker določene položnice vsebujejo še informativne podatke. Položnica za upravnika ima npr. posebej zavedene obratovalne in vzdrževalne stroške. Ker sem trenutno v najemniškem razmerju, mi to pride zelo prav, ko z lastnikom razdeliva stroške. Če tega ne potrebuješ pri vodenju stroškov, lahko obdržiš tudi samo del s položnico in potrdilom o plačilu. Takšno skranjevanje odgovarja mojim potrebam, morda bo tudi tebi. Lep pozdrav, Tadeja

Komentiranje zaprto.