Mesečni arhiv: junij 2014

Vodenje osebnih financ

Skoraj vsak od nas ima svoj sistem vodenja osebnih financ. Morda so to le izpiski kreditne kartice ali pa celo računi za mleko in kruh iz leta 2009, vsi imamo svoj sistem. Zgoraj omenjena primera morda ne pomenita dober sistem vodenja financ, a še vseeno sta sistem.

Sam namen vodenja izdatkov in prilivov ni ustvarjanje slabe vesti. Namen tega je načrtovanje prihodnjih navad in finančnih prihrankov.

Moja dobra prijateljica vsake toliko časa napove obdobje šparanja. V naslednjih mesecih bo mesečno prihranila 150 €, s katerimi bo čez nekaj časa poplačala del dolga ali limit in seveda lažje zadihala. V zadnjih letih so te odločitve ena za drugo propadale. Življenje prinese stvari, ki jih ne moremo načrtovati in tudi ona se jim ni mogla izogniti. Drugi razlog zakaj ni mogla prihraniti teh 150 € pa je lahko tudi v nepoznavanju lastnih potrošnih navad. Pomembno vprašanje je:

Ali res lahko planiramo mesečne prihranke, če ne poznamo svojih izdatkov?

Sama sem ugotovila, da ne. Velikokrat od sogovornikov dobim odgovor: »Porabim toliko kot zaslužim…« in s tem želijo zaključiti debato. Če jih povprašam, koliko mesečno porabijo za hrano, navedejo absurdno prenizek ali previsok znesek. V večini tega zneska ne poznajo in ne vedo zakaj že sredi meseca čakajo na naslednjo plačo. Danes so finančne zadeve še toliko bolj občutljiva zadeva in nikakor ne mislim pametovati tistemu, ki mora z minimalcem preživeti mesec. Kriza je udarila po vsakem od nas na svoj način in po nekaterih raziskavah naj bi začeli zapravljati bolj preudarno. A včasih v trgovinah nimam tega občutka.

Moj sistem vodenja osebnih financ

Sistem vodenja financ in predvsem izdatkov sem oblikovala kar nekaj časa. Začela sem s preprostim obrazcem, ki sem ga pripravila v Excelu. Na začetku sem imela v mislih le nekaj mesečno vodenje evidence stroškov, s katerim bi prepoznala svoje navade zapravljanja. Kasneje se je to razvilo v dolgoročno vodenje in načrtovanje financ.

mape za vhodne račune

Za lažje vodenje evidence sem si ustvarila tri vhodne mape, v katerih shranjujem vse račune, položnice in druge pomembne dokumente. V prvi mapi shranjujem prispele položnice, ki jih moram še plačati. Račune( iz trgovin, bencinskega servisa in podobno), ki so že plačani, shranjujem v drugi mapi. Tretjo (rezervno) mapo polnijo drugi pomembni dokumenti, ne nujno finančnega izvora.

Mape sem poimenovala:

  • računi,
  • položnice ,
  • razno.

Po takšnem ločevanju računov sem ugotovila, da potrebujem še eno mapo z razdelki. Dvakrat ali enkrat mesečno zavajam vse stroške v svojo Excel tabelo, nato pa v omenjeno mapo sortiram račune po kategorijah. Zadnji trije razdelki pripadajo starim računom zadnjih treh mesecev.

vložna mapa4

Splošnih računov ne shranjujem dlje kot za 3 mesece nazaj. Izjema so le tisti računi, ki jih bom morda potrebovala ob uveljavljanju garancije izdelkov. Pomembne položnice po plačilu shranim v registrator in jih po parih letih zavržem, ko jih več ne potrebujem.

Moj prvi obrazec za vodenje mesečnih stroškov je vseboval nekaj splošnih kategorij porabe (hrana, kozmetika, oblačila, avto,…). Zneske računov sem vnašala v obrazec in sčasoma ugotovila, da vsak drug mesec pride na vrsto kakšen izreden izdatek, kot so registracija in zavarovanje vozila, servisi, izravnava dohodnine, stroški dopusta… Posledično sem začela voditi evidenco tudi po kriterijih rednih in izrednih stroškov. Če navedem primer – redni stroški avtomobila so bencin, parkirnina in čiščenje, medtem ko so registracija, servisi in vinjeta izredni stroški, ki po naši denarnici udarijo le enkrat letno.

Dobra stran takšnega vodenja izdatkov je tudi zavajanje nekaterih stroškov v naprej. To so redni mesečni stroški, ki se vrednostno ne spreminjajo (dodatno zavarovanje, najemnina, internet…) in tisti stroški, ki jih lahko načrtujemo (regirstracija in zavarovanje avtomobila, dopust, ipd). Tako dobimo tudi bolj realno sliko o potencialnih prihrankih.

Če ste pripravljeni na manjši izziv, pričnite s shranjevanjem računov. V prihodnjih tednih bom pripravila obrazce, namenjene zavajanju mesečnih stroškov. S tem boste morda pri sebi odkrili določene navade, ki se jih do sedaj niste zavedali.

Svež veter v kopalnici

V začetku leta sem se posvetila nekaterim kopalniškim omaricam in se o tem tudi razpisala v objavi Manjši »facelift« za kopalnico. Takrat sem sestavila domačo lekarno, dekorirala notranjost nekaterih omaric in uredila omaro s čistili (pod umivalnikom).

S tem delo v kopalnici še ni bilo zaključeno in tudi sedaj še ni 100 %. Vsekakor pa se lahko pohvalim, da sem končno prevetrila omarico, ki je namenjena shranjevanju zalog negovalnih in higienskih pripomočkov.

omarica pred prenovo2

Ko sem iz omarice odtranila vse stvari in jo počistila, sem se sprva osredotočila na sam videz. Ostala sem zvesta dekorativnemu papirju s cvetličnim vzorcem, ki krasi že druge omare v kopalnici. Z dvostranskim lepilnim trakom sem ga prilepila na ozadje omare.

Prav tako sem prilagodila višino polic. Nekaj centimetrov sem tako odtegnila spodnji polici, ki je namenjena toaletnemu papirju in papirnatim brisačam, na višini pa je tako pridobila srednja polica. Na srednji polici lahko sedaj shranjujem tudi višje kozmetične izdelke v stekleničkah. Sorodne izdelke sem porazdelila po skupinah in jih shranila v označenih košaricah. Na vrhnji polici sem našla še prostor za prenosno škatlo z vsemi pripomočki za nego rok in nohtov in košaro s sušilcem za lase, ki ga potrebujem le dvakrat tedensko.

omara kopalnica potem

Na prvi pogled omara tudi prej ni bila katastrofalno pospravljena, pa vendar so vse te male spremembe prinesle nekatere prednosti. Izdelke sedaj z lahkoto najdem, ker so sortirani po skupinah. Prav tako sem se z uporabo košar izognila nepotrebnemu podiranju artiklov.

Zlato pravilo dobre organizacije – označevanje

Če sem čisto iskrena, nisem vedno bila naklonjena označevanju škatel in košar, a sčasoma mi je to priraslo k srcu. Sedaj označujem več ali manj vse košare. Z označevanjem postane vsak shranjevalni sistem kristalno jasen in tako uporaben tudi za druge, ne le zame. Če smo pri oblikovanju etiket in oznak toliko bolj inovativni, lahko s tem dodamo tudi osebni pečat.

etikete za košare

Košare tokrat nisem označila le z navadnimi nalepkami. Povod za to je luknjasti vzorec košare, zaradi katerega bi lahko nalepke sčasoma začele odstopati. Nalepke sem sprva prilepila na karton rumene barve, ki sovpada z dekorativnim papirjem na ozadju omare. V oba zgornja kota kartona sem z luknjačem naredila dve luknjici, nato pa z belo volno povezala označene kartončke s košaro.

označenekošare2

Ko sem sprva začela urejati in organizirati stvari v svojem domu, nisem dala veliko na sam videz. Prioritetno sem skrbela za efektiven sistem shranjevanja. Danes pa pri vsaki stvari poskrbim tudi za vizualni navdih. Prav to predstavlja nadaljnjo motivacijo pri vzdrževanju reda in čistoče. Vsake toliko celo sama sebe zalotim, da odpiram omare in občudujem končni rezultat :)